Za predsednico je dan reformacije praznik duha razuma, znanja in napredka

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu reformacije, ki ga praznujemo danes, zapisala, da to "ni le zgodovinski spomin na versko in kulturno gibanje 16. stoletja, temveč praznik duha razuma, znanja in napredka".

31. oktober je po njenih besedah dan, ko se spominjamo "poguma in odločnosti posameznikov, ki so v prelomnem času evropske zgodovine zahtevali pravico do svobode misli in izražanja".

Spomnila je, da je reformacija pomembno zaznamovala tudi slovenski narod. "Takrat smo dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku, kar je bil mejnik na poti k oblikovanju naše narodne identitete," je zapisala in dodala, da je prav slovenski jezik skozi stoletja "ostal trdna vez med ljudmi in prostorom, v katerem živimo, ter pomemben temelj naše državnosti".

V današnjem času je po njenem mnenju vrednote reformacije - dostopnost izobraževanja, kritično mišljenje, odprt dialog in spoštovanje različnosti - še posebej pomembno negovati. "Le družba, ki spoštuje moč besede in spodbuja svobodo izražanja, lahko gradi vključujočo, odgovorno in napredno prihodnost," je zapisala.

Poslanico je sklenila z mislijo, da naj nas ob tem prazniku "vodi misel, da je moč sprememb vedno v ljudeh - v našem pogumu, v naši pripravljenosti poslušati druge in iskati skupne poti".

Reformacija kot gibanje razuma in srca

Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba dan reformacije ni le kulturni praznik, temveč opomin, da brez jezika ni naroda. Danes se s spoštovanjem in ponosom oziramo v čas pred skoraj pol tisočletja, ko se je med slovenskim narodom prižgala iskra jezika, duha in poguma, je zapisal v poslanici ob prazniku.

Ko je Primož Trubar prvič zapisal "Lubi Slovenci", je po Golobovih besedah vsakemu med nami podaril nekaj neprecenljivega, zapis v lastnem jeziku. "To je storil z vero, da znanje in pismenost osvobajata. Takrat je bila knjiga prebojna tehnologija, simbol napredka, ki je slovenski narod povezala in ga vodila skozi stoletja iskanja samostojnosti. Opominjala nas je, da govoriti, brati in misliti v svojem jeziku ni bilo vedno samoumevno," je zapisal.

Reformacija po njegovih besedah ni bila le versko gibanje, temveč gibanje razuma in srca. "Gibanje, ki je postavilo temelje slovenskemu jeziku, pismenosti in razmišljanju s svojo glavo", je zapisal. Kot je dodal, na teh temeljih stoji tudi naša sodobna družba, ki jo oblikujejo vrednote znanja, radovednosti, poguma, odprtost za dialog in ponosa na svoje korenine.

V času, ko živimo sredi hitrih sprememb, nas po besedah predsednika vlade prav te vrednote učijo, da prihodnost gradimo z jasnim pogledom naprej. "Tako kot so reformatorji verjeli v moč knjige, verjamemo danes mi v moč znanja, sodelovanja in skupnosti," je poudaril.

Poslanico ob prazniku je pripravila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Kot je zapisala, slovenski reformatorji 16. stoletja niso le sledili zahtevam po spremembah v takratni rimskokatoliški cerkvi, ampak so polagali temelje slovenskega knjižnega jezika in slovenske kulture.

"S knjigami v domačem jeziku so navadnim ljudem omogočili lažji dostop do znanja in informacij ter posledično možnost ustvarjanja v slovenskem jeziku in razvoj slovenske kulture, ki je v zadnjih 500 letih vedno predstavljala trden temelj obstoja in razvoja slovenskega naroda in nacije," je dodala.

V Sloveniji od leta 1992 praznujemo 31. oktober kot dan reformacije. Praznik in dela prost dan je posvečen verskemu, družbenopolitičnemu in kulturnemu gibanju v 16. stoletju, ki je med drugim obrodilo prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.

Današnje praznično bogoslužje bo v evangeličanski cerkvi v Gornji Slaveči v občini Kuzma, prenašal pa ga bo tudi prvi program TV Slovenija. Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v četrtek v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je kot slavnostna govornica nastopila ministrica za kulturo Asta Vrečko.